Sindikat SGUS
Novice     SGUS     Cilji     Organi     Kontakt     Prijavnica

Kaj predlagamo glede izvedbe in nadzora glasbene kvote

Pisni predlogi na enem mestu

27.2.2017;  


Foto: Signalradio.org

Po posvetu o izvajanju kvot slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih se je Sindikat glasbenih urednikov Slovenije odzval vabilu Akosa in agenciji posredoval tudi pisne pripombe oziroma predloge glede glasbene kvote v zakonu o medijih in glede nadzora nad njo, ki ga izvaja Akos. V sindikatu sicer pozdravljamo aktivnosti, ki so jih glede izvedbe in nadzora glasbene kvote nedavno izpeljali na Akosu. 

V nadaljevanju objavljamo predloge, ki smo jih posredovali Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. 

1.0 Upoštevati je treba vso dnevno predvajano glasbo v skladu s 86. členom ZMed

V 86. členu Zakona o medijih se jasno in nedvoumno uporabljata izraza "vse dnevno predvajane glasbe" in "glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev"“. Vsa predvajana glasba je avtorsko delo, zanjo pa plačujemo nadomestila kolektivnim organizacijam, kot sta Sazas in Ipf. Že zaradi tega in zaradi obeh definicij v Zakonu o medijih bi morala metodologija med vso dnevno predvajano glasbo upoštevati tudi glasbene elemente, ki so prav tako glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Enako velja za glasbene elemente, ki jih slovenski avtorji ustvarijo po naročilu domačih radijskih postaj. Glasbeni vložki in drugi glasbeni elementi so pomembna programska vsebina vsake radijske postaje. Če radijska postaja s pomočjo slovenskih ustvarjalcev ustvari določena glasbena avtorska dela, ki so prijavljena tudi pri kolektivnih organizacijah, je treba tako glasbo šteti med predvajano glasbo slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Enako bi veljalo upoštevati glasbo v oglasih (primer Nine Pušlar ali Siddharte v oglasih trgovca oziroma avtomobilskega ponudnika). To bi spodbujalo domače in tuje oglaševalce, da v oglasih uporabljajo glasbo slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Ker Zakon o medijih določa "vso predvajano glasbo", bi bilo zadevo treba urediti še v Metodologiji nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov. Radio ni samo ali glasba ali govor, ampak je oboje hkrati. Radio je živ medij, zato se določene programske vsebine tudi prepletajo, navsezadnje ga kot takšnega prepoznavajo tudi poslušalci. Če ob začetku ali koncu določene skladbe radijski voditelj govori, se ta glasba še vedno sliši, zanjo se plačajo nadomestila, avtor pa dobi avtorski honorar. Zato ni nobenega razloga, da se skladbe v takšnih primerih ne bi v celoti štele v kvoto slovenske glasbe. Takšen nadzor, kakršnega poznamo pri nas, se ne izvaja nikjer na svetu, torej, da bi inšpektor od celotne dolžine pesmi odšteval sekunde, prek katerih je voditelj govoril. Dejstvo je tudi, da si z odštevanjem sekund govora voditelja vsi skupaj povzročamo dodatno delo. Ker so vas na to opozorili tudi drugi izdajatelji, ki so se znašli v zadnjem sistemskem nadzoru glede zagotavljanja glasbene kvote in njenih deležev, so spremembe metodologije v tem delu nujne.

2.0 Pravno mnenje Rajka Pirnata iz Inštituta za javno upravo: "V delež slovenske glasbe v radijskih programih je treba upoštevati vso dnevno predvajano slovensko glasbo."

Sindikat glasbenih urednikov Slovenije se je za mnenje v zvezi z definicijo "vse predvajane glasbe" obrnil na Inštitut za javno upravo in dr. Rajka Pirnata, rednega profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani in direktorja IJU.

Dr. Rajko Pirnat je v svojem mnenju z dne 20.02.2017 navedel naslednje zaključke:

  • določba 86. in 86.a člena že v svojem izhodišču predstavlja velik poseg v uredniško svobodo, svobodo ustvarjanja radijskih vsebin oziroma v svobodo izražanja, zato jo je potrebno kot izjemo razlagati restriktivno, torej na način, da čim manj omejuje način predvajanja slovenske glasbe v radijskih programih;

  • da ZMed pozna le eno samo kategorijo deleža slovenske glasbe v radijskih programih, t.j. »vso dnevno predvajano glasbo« (prim. prvi odstavek 86. člen ZMed) in ne ločuje med nadaljnjima dvema kategorijama, ki ju predpisuje Metodologija nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov, t.j. slovensko glasbo, ki se predvaja izven ostalih programskih vsebin, t.j. samostojno, in slovensko glasbo, ki je del programske vsebine oziroma je namenjena ločevanju me programskimi vsebinami;

  • da je potrebno v »delež slovenske glasbe v radijskih programih« upoštevati vso dnevno predvajano slovensko glasbo. To pomeni, da se v kategorijo vse dnevno predvajane glasbe šteje tako slovenska glasba, ki se predvaja izven ostalih programskih vsebin (t.j. samostojno), kot tudi slovesnega glasba, ki je del določene programske vsebine oziroma je namenjena ločevanju programskih vsebin med seboj;

  • da je v kategorijo dnevno predvajanje slovenske glasbe potrebno šteti tudi slovensko glasbo, ki se predvaja, medtem ko radijski voditelj govori, in tudi slovensko glasbo, ki se predvaja v podlagi neke druge radijske vsebine;

  • da morajo organizacije plačevati male avtorske pravice ne glede na to, ali se glasba predvaja v podlagi ali samostojno;

  • da je ugotavljanje deleža lastne produkcije programskih radijskih vsebin povsem ločeno od vprašanja ugotavljanja deleža slovenske glasbe v radijskih programih. Če bi zakonodajalec zasledoval cilj, da se v delež slovenske glasbe lahko upošteva le glasba, ki se predvaja samostojno, bi moral to izrecno določiti.

3.0 Namesto sekund podpiramo predlog štetja pesmi

Kot konkretni predlog, o katerem je bilo največ govora, bi podprl idejo velike večine prisotnih na posvetu dne 17.02.2017 in ta je, da se slovenska kvota meri tudi glede na število skladb, saj vsi računalniški programi za pripravo glasbenih playlist temeljijo na številu skladb in ne na njihovi dolžini. S tem bi glasbenim urednikom zelo olajšali pripravo glasbene opreme v skladu z zakonodajo. Kljub temu pa bi morala še vedno obstajati možnost, da se lahko posamezna radijska postaja v določenem delu dneva zaradi neenakomerne dolžine skladb odloči za preračun deležev kvote po času, saj bi se s tem radi izognili zapostavljanju daljših slovenskih skladb.

4.0 Podpiramo uvedbo 10-odstotne tolerance

Pri izvedbi nadzora bi bilo treba zaradi po navadi malenkostnih odstopanj v samem dojemanju, kaj je skladba, kdaj se začne njeno predvajanje, kaj šteti kot njen konec in kako upoštevati prelive med njimi, določiti 10-odstotno toleranco, kar bi omililo slabo voljo pri izdajateljih v primeru res malenkostnih odstopanj. Podobno, kot je to značilno pri radarskih meritvah hitrosti v cestnem prometu.

5.0 Preventivno obveščanje uporabnikov

Agencija bi se morala v metodologiji tudi zavezati, da bo v primeru nejasnosti podala mnenje o določeni zadevi, če bi jo izdajatelj za to zaprosil. S tem bi se že vnaprej izognili nejasnostim in dolgim inšpekcijskim postopkom, ki bi jih na primer sprožile skladbe, kot so Hir Aj Kam Hir Aj Go, Revolution is my solution (Magnifico), Eboran (Siddharta), Te quiero (Mambo Kings & Danijela), Moja (Toše Proeski) in ostale podobne pesmi, pri katerih se izdajatelj sam ne more odločiti, kateremu zakonskemu kriteriju ustrezajo.

6.0 Potrebno je določiti jasnejšo definicijo pesmi, mlajših od 2 let

Na novo bi bilo treba določiti tudi pravila oziroma kriterije za določitev slovenskih skladb, ki so mlajše od dveh let. Ta trenutek slovenske radijske postaje ne morajo dostopati do uradnega podatka, ki bi podal to informacijo.

7.0 Kvote so že same po sebi ustavno sporne, zato jih je treba tolmačiti na način, da čim manj obremenjujejo izdajatelje

Za konec bi še izpostavil, da predstavlja glasbena kvota že sama po sebi velik poseg v ustavni pravici do svobode izražanja in do svobodne gospodarske pobude. To sta nam pojasnila tako nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič kot ustavni pravnik Rajko Pirnat, ko smo ju v imenu Sindikata glasbenih urednikov Slovenije zaprosili za pravno tolmačenje zakonskih določil glede kvote slovenske glasbe. In prav zaradi tega metodologija ne bi smela še bolj posegati v ustavne pravice. Želimo si, da boste tako naše predloge kot pravna mnenja uglednih pravnih strokovnjakov upoštevali pri pripravi novega besedila metodologije oziroma pri spremembah obstoječega besedila. Če obstajajo različne interpretacije glede posameznih členov metodologije, bi si želeli, da se upoštevajo za uporabnika najbolj ugodne rešitve.

© 2020 Sindikat SGUS. Vse pravice pridržane.